Oprema

• Taborniška rutka

Taborniška rutka je simbol taborništva, ki prikazuje našo starost in s tem izkušnje oz. znanja. V Sloveniji imamo 6 starostnih skupin, katera vsaka ima svojo barvo rutke.

• • Murni: rumena rutka, predšolski otroci
  • Medvedki in Čebelice (MČ): rdeča rutka, 1. – 4. razred
  • Gozdovniki in Gozdovnice (GG): zelena rutka, 5. – 9. razred
  • Popotniki in Popotnice (PP): modra rutka, 15 – 21 let
  • Raziskovalci in Raziskovalke (RR) oranžna rutka, 21 – 27 let
  • Grče: vijolična rutka, nad 27 let
• Taborniška srajca (kroj)

Kroj je simbol taborništva, ki prikazuje naše udejstvovanje v svetovni skavtski organizaciji. Slovenski taborniki nosimo na levi rami znak ZTS, znak našega območja (MZT) in znak našega rodu. Na desni rami nosimo slovensko zastavo in našitke slovenskih dogodkov. Na sprednji strani imamo na levi našitke veščin nad žepom in na žepu članski trak, ki pove naš status v organizaciji. Na desni strani pa imamo na žepu znak WOSM in nad njim našitke mednarodnih dogodkov, ki smo se jih udejstvovali.

• Dolge hlače na pas

Dolge hlače na pas so lahko katerekoli hlače, ki so prilagojene za pas. Najbolj pogoste in tudi uraden del uniforme so navadne jeans hlače. Pas ni neobvezen, a je zaželen.

• Zaprti čevlji
• Taborniška baretka*

Celotna taborniška uniforma je dostopna v Zadrugi ZTS na naslovu Einspielerjeva 6, Ljubljana.

*Neobvezen del uniforme

Nastavitev nahrbtnikov

Večina modernih nahrbtnikov je do neke mere nastavljiva:

1. Najprej si nastavimo hrbtišče, ki ga nastavljamo s trakom, ki se zapenja z ježkom in teče čez zanke na hrbtišču.
2. Boki: zgornji rob pasu, ki se zapenja čez boke bo pri moških v isti liniji kot vrh medenice. Pri ženskah pa je najboljše če je sredina pasu v isti liniji kot vrh medenice. Ko imamo nastavljeno, trak zategnemo na bokih. Večino teže bomo nosili na bokih, zato mora biti trak dobro zategnjen, ampak ne boleč.
3. Zategnemo naramnice, pazimo, da se teža ne prenese iz bokov na ramena.
4. Prilagodimo trak, ki se zapenja čez prsi.

Pakiranje nahrbtnika

• V nahrbtnik zlagamo stvari v obratnem vrstnem redu, kot jih bomo potrebovali. To pomeni, da spalno vrečo zložimo na dno nahrbtnika, ker jo bomo rabili šele ob koncu dne.
• Težke predmete damo na dno ali h hrbtišču nahrbtnika, da bo čim bolj stabilen in da se ne premika.
• Vse stvari zložimo v vodoodporne vrečke oz. plastične vrečke, da ob dežju ostane vse suho.
• Predmete, ki jih potrebujemo pogosto ali zelo hitro, pospravimo v zunanje žepke nahrbtnika, na primer čutara, svetilka, nož, …
• V osrednjem delu oz. vrhu nahrbtnika imamo prostor za oblačila, ki jih potrebujemo čez dan.

Spalna vreča mora biti dovolj topla, saj je boljše imeti malo toplejšo spalno vrečo, kakor da bi vas ob hladnih nočeh zeblo. Ko kupujete novo spalno vrečo, bodite pozorni na obliko, temperaturo in material.

• Oblika: Najbolje je, če je v predelu nog zožana, ker nudi večjo toploto.
• Temperatura: Spalne vreče imajo narejeno temperaturno lestvico, kar prikazuje udobje v pri določenih temperaturah. Bodite pozorni na temperaturo ”comfort”. Priporočamo, da ima spalne vreča comfort temperaturo okoli +10°C.
• Material: Spalne vreče so narejene iz dveh materialov sintetičnih in puha. Sintetični materiali so cenejši ter lažji, vendar pa so nekoliko hladnejši. Puh je zelo topel, malo dražji, lažji ter zaseda manj prostora. Sicer je puh veliko boljši, se hitro zmoči in takrat postane neuporaben. Za poletno taborjenje je zato najboljša izbira spalna vreča iz sintetičnih materialov.

Armafleks oz. ležalna podloga je potrebna za udobno spanje na taboru. Na voljo imamo 2 različni možnosti:

•  Navaden armafleks: takšna blazina je bolj primerna za bivake in vsakdanjo uporabo na taboru, saj je zelo odporen.
•  Napihljiva blazina: bolj udobna za spanje, vendar je potrebna večja previdnost pri drugi uporabi, saj se lahko hitro predre.

Armafleks nam nudi toplotno izolacijo pred mrzlimi tlemi, to je najbolj izrazito ponoči. Priporočena debelina blazine je nad 3 cm.

Pohodni čevlji so dokaj “specializirani” čevlji, ki jih otrok ne bo uporabljal zelo pogosto, so pa bistveni za njegovo varnost na vseh naših izletih, saj se dosti gibljemo izven urejenih poti, kjer mora čevelj zavarovati gleženj pred zvinom.

Poleg varovanja gležnjev je bistvena naloga pohodnih čevljev tudi ta, da imajo dober podplat, ki je ravno dovolj trd in nazobčan. Oboje namreč zagotavlja varno hojo po neravnem terenu in preprečuje zdrse in posledično poškodbe. Pri tem priporočamo podplat z rumeno oznako Vibram, saj ta guma zagotavlja zelo dober oprijem na različnih podlagah.

Prav tako je pomembno, da so dobro impregnirani. Med vsemi možnimi membranami, ki naj bi zagotavljale vodoodpornost, je še vedno med vodilnimi Gore-tex.

Nož je eden najpomembnejših pripomočkov za tabornika. Nože lahko ločimo na dve vrsti: zložljivi in fiksni nož. Zložljivi nož je manjši, vendar je lahko zelo nevaren, če nima varovalnega mehanizma, ki prepreči nenadno zapiranje rezila. Zato pri nakupu zložljivega noža preverite, ali ima varnostno zaporo. Nož z fiksnim rezilom te slabosti nima. Tak nož lažje uporabljamo in imamo večjo kontrolo pri rezanju različnih materialov.

Nož je najbolj nevaren kadar ni oster, saj je rezanje veliko težje in nekontrolirano. Zato otrok rabi nabrušen nož, saj pri tem redkeje pride do poškodb. Če pa že pride do poškodbe, je pri nabrušenem nožu celjenje ran hitrejše.

Svetilka je vsekakor zelo pomemben kos opreme na taborjenju, saj ko pade noč, ni nobene druge možnosti osvetljevanja notranjosti šotora in poti do stranišča.

V osnovi bi lahko lučke razdelili na tiste, ki jih držimo v roki, in na tiste, ki jih nosimo na glavi. Naglavne svetilke pridejo prav predvsem, kadar želimo imeti proste roke. Hkrati so pa take lučke zelo uporabne tudi, kadar je zunaj bolj mrzlo – lahko se jih nadane čez kapo, roke pa vstavi na toplo v žepe.

Predvsem pri otrocih je fino, da imajo lučke kolikor toliko močan snop svetlobe, saj jim to ponoči “zagotavlja” dodatno varnost.

Glede na jakost snopa bi lahko lučke razdelili na tiste s standardnimi žarnicami in tiste z LED diodami. Bolj priporočene so LED svetilke, saj počasneje porabljajo energijo, pri tem pa še vseeno dobro svetijo. Priporočamo, da otroku kupite tako svetilko, katere snop seže vsaj 30 metrov daleč.

K opremi za taborjenje priložite tudi rezervne baterije. Proizvajalci lučk sicer radi zapišejo, da en komplet baterij zdrži tudi do par sto ur, vendar praksa kaže, da to drži za prvih nekaj deset ur, potem pa lučke zaradi opešanih baterij začnejo ugašati.

• Menažka: posoda, iz katere bo vaš otrok jedel vse obroke na taboru. Vsebuje naj nižjo in višjo posodo, ki nadomeščata plitev in globok krožnik, ter skodelico. Menažko lahko kupite v kompletu ali pa doma poiščete kakšno primerno posodo.
• Jedilni pribor: je tudi v kompletu ali pa iz domačega seta. Poleg celega seta pribora pa priporočamo tudi “žvilco” ali “spork”, saj zaseda malo prostora in deluje kot celoten set v enem. To je primerno za kakšne hitre nepredvidene obroke.
• Čutara: pridejo v veliko oblikah. Najbolj pomembno je, da je čutara odporna na naravne elemente, saj jih vedno nosimo s seboj. Prednost je tudi, če je odporna na toploto.